Zakaj ostajamo zvesti politikom, čeprav vidimo, da delujejo predvsem v svojo korist? — Gremo volit!

Jutri gremo na parlamentarne volitve. In čeprav se zdi, da je odločitev preprosta — izbereš, greš volit, oddaš glas — je psihologija, ki stoji za našimi izbirami, veliko bolj kompleksna.

Ko opazujemo svet, zgodovino ali aktualne dogodke, se vedno znova pojavi isto vprašanje:

Zakaj ljudje ostajajo zvesti voditeljem, sistemom ali odnosom, ki jim očitno ne koristijo?

Na prvi pogled bi rekli: neracionalnost. A v resnici gre za živčni sistem, identiteto, strah pred negotovostjo — in celo za arhetipske faze ženskega življenja.

Caspar David Friedrich The Wanderer Above the Sea of Fog (1818)

1) Ljudje ne iščemo resnice — iščemo varnost

Naš živčni sistem je narejen tako, da daje prednost preživetju pred objektivnostjo. Ko smo prestrašeni, preobremenjeni ali negotovi, iščemo nekoga, ki daje občutek reda.

Močan ali samozavesten voditelj lahko deluje kot simbol stabilnosti, tudi če realnost kaže drugače. To ni naša “napaka”. To je biologija.

2) Identiteta je močnejša od dejstev

Ko se z nekom ali nečim poistovetimo, to postane del nas. Tudi ko se izkaže, da ta oseba (ali sistem) ni dober za družbo, tega ne razumemo le kot “on/a je narobe ravnal”.

To postane: Kaj to govori o meni? Sem se motila? Sem leta vlagala v nekaj, kar ni resnično?

In to boli. Zato ljudje pogosto raje branimo voditelja kot si priznamo zmoto.

3) Strah pred neznanim je močnejši od nezadovoljstva

“Slabo, a znano” je za živčni sistem pogosto manj stresno kot “neznano”.Zato ostajamo v službah, odnosih, sistemih ali pripadnostih, ki nam ne koristijo.

Negotovost je eden najmočnejših sprožilcev strahu.

4) Odzivi 4F: kako nas živčni sistem drži v lojalnosti

Ko smo pod stresom, se aktivirajo naši živčni odzivi:

• Boj (fight) – agresivno branimo voditelja ali sistem

• Beg (flight) – bežimo od informacij, ki bi nas lahko pretresle

• Zmrznitev (freeze) – otopimo, ne zmoremo razmišljati

• Ugajanje (fawn) – ugajamo, da bi ohranili občutek varnosti

To niso naše “slabe odločitve”.To so biološki mehanizmi preživetja.

5) Perimenopavza, menopavza in arhetip modre starke  - Krone: čas prebujanja

V menopavzalnem obdobju se zgodi nekaj izjemnega.

V perimenopavzi in menopavzi se ženski živčni sistem preoblikuje. Hormoni, ki so spodbujali ugajanje in prilagajanje, upadejo.

Pojavi se:

• manj tolerance do nesmislov

• manj potrpežljivosti do manipulacije

• več jasnosti

• več notranje moči

• več “ne bom več tiho”

• 
  

To je prehod v arhetip Krone — modre starke, ki vidi skozi iluzije, ne išče potrditve in se ne boji resnice.

To je ženska, ki je preživela dovolj, da prepozna dinamike moči.

In prav zato so ženske v tej fazi pogosto najbolj odporne na propagando, strah in manipulacijo.

6) Zakaj je to pomembno dan pred volitvami?

Ker jutri ne odločamo samo o politiki. Odločamo o tem, ali bomo:

• izbrali varnost ali strah,

• identiteto ali jasnost,

• avtomatske odzive ali zavestno odločitev,

• tišino ali glas,

• preteklost ali prihodnost.

• 
  

Volitve niso test inteligence. So test regulacije živčnega sistema in zmožnosti, da izberemo modro, ne iz strahu.

Poziv: Jutri pojdimo volit. Vsi.

Ne zato, ker “moramo”. Ne zato, ker je to naša dolžnost.

Ampak zato, ker:

• ko gremo volit, izberemo aktivnost namesto zamrznitve,

• izberemo jasnost namesto strahu,

• izberemo odraslost namesto ugajanja,

• izberemo arhetip Krone — modrost, integriteto in resnico.

Volitve so trenutek, ko se lahko vsaka od nas premakne iz avtomatskega odziva v zavestno odločitev.

In to je naša moč, ki je ne gre podcenjevati.

Zato – pojdimo jutri volit. Z jasnostjo. Z reguliranim živčnim sistemom. Z modrostjo.