Perimenopavza v patriarhalni družbi – čas, da si ženske vrnemo svojo moč

Perimenopavza niso le hormonske spremembe, ampak jo zaznamujejo spremembe na vseh nivojih, od čustvenega in miselnega do kulturološkega in sociološkega.

In žal to obdobje naša patriarhalna družba pogosto opisuje kot nekaj, kar se ženskam neizogibno “zgodi” s starostjo – kot izgubo, upad, zmedo, konec mladosti, konec pomena za družbo.

Ženska figura, cca 3500 - 3400 pnš, Brooklyn Museum

Sporočilo je jasno (in utrujajoče):

"ko ženska ni več mlada, plodna, lepa ter prijetna, ustrežjiva in prijazna njena vrednost začne hlapeti."

Njene hormonske spremembe so njen “problem”.

Njena čustva so “pretirana”.

Njeno telo je “nepredvidljivo”.

Njeno mnenje pa… no, lahko bi ga zadržala zase.

Če se ti sliši znano – ni naključje.

To je le nadaljevanje stare zgodbe, ki se začne že z menstruacijo:

“žensko telo je nekaj, kar je treba nadzorovati, popraviti ali skriti.”

Ampak, kdo je rekel, da je to obdobje upadanja?

Kdo je določil, da je ženska največ vredna, ko je:

·      mlada, lepa, suha oz. popolne postave

·      plodna, materinska, skrbna, nežna, ljubeča

·      tiha, nekonfliktna, prilagodljiva, pridna

·      in vedno na voljo za vse okoli sebe (le zase ne)?

Perimenopavza pogosto prinese neprijetno, a osvobajajoče presenečenje:

ženska ne zmore (in noče) več igrati teh vlog. Kar je za marsikoga v njeni bližini šok.

A to ni okvara ženskega telesa. To je znamenje, da zadeve ne funkcionirajo več.

Georgia_O'Keeffe, Serija 1, št. 8

Nevidnost žensk po 40. letu

V patriarhalni logiki se ženska vrednoti skozi:

·      videz,

·      mladost,

·      reproduktivno funkcijo,

·      prilagodljivost,

·      ugajanje.

Ko vstopimo v perimenopavzo, se zgodi nekaj revolucionarnega:

ta merila prenehajo delovati.

Ženske pogosto opazijo:

·      nenadno alergijo na besedo “pridnost”,

·      nič več potrpljenja za odnose brez globine,

·      močan notranji klic k spremembi,

·      željo po resnici (tudi če je neprijetna),

·      prebujanje glasu, ki se ne opravičuje več.

To ne pomeni, da “nam hormoni nagajajo”.

Hormonske spremembe samo odstranijo filtre.

Perimenopavza kot protistrup patriarhatu

Namesto da perimenopavzo vidimo kot težavo, jo lahko razumemo kot:

·      čas vračanja telesni inteligenci,

·      čas jasnih mej,

·      čas izostrene intuicije,

·      čas rušenja starega življenja,

·      čas vstopa v osebno voditeljstvo.

Patriarhatu je to nevarno.

Zato perimenopavzo patologizira, zmanjšuje in utiša.

Ker je resnica preveč očitna: ženska v perimenopavzi postaja neukrotljiva.

Odpor, ki se začne v telesu

Patriarhat je žensko telo dolgo obravnaval kot objekt.

Perimenopavza pa nas povabi nazaj k telesu kot viru modrosti - to lahko stotrimo skozi raznolike somatske prakse. Ki niso neke mehke, fluffy vaje. So osebni upor vsemu, kar nas je leta držalo nazaj, tišalo in zasmehovalo - so torej rudi kulturni in politični upor.

Primeri somatskih tehnik:

·      vračanje k vprašanju: Kaj moje telo čuti v tem trenutku?

·      upočasnitev  - ker hitrost služi sistemu, občutenje pa resnici,

·      zaznavanje telesnega “NE”,

·      krepitev stabilnosti in prizemljenosti,

·      regulacija živčnega sistema – ker mirna ženska vidi jasno.

In jasna ženska ni vodljiva. Nevodljivih ljudi pa patriarhat ne mara.

Perimenopavza: vstop v arhetip modre ženske

Perimenopavza ni konec mladosti. To je konec “življenja za druge”.

Ženska v tem obdobju ne prehaja v nevidnost, temveč v:

·      jasnost,

·      avtoriteto,

·      suverenost,

·      notranjo svobodo.

V arhetip modre ženske – ne več dekleta, ne več vloge, temveč nekoga, ki ve, kdo je.

In zato nam tega obdobja nikoli niso dovolili praznovati.

Čas je, da ga. Praznujemo! 

Perimenopavza ni konec.

Je povratek k Sebi.