Pozabljena zgodovina senzitivnosti - ko je bila "preobčutljivost" pomembna za preživetje vrste:

Dama iz Elche (Dama de Elche), Španija, 4 stoletje pr. n. št

Številne občutljive ženske, ki ob vstopu v perimenopavzo močno zaznavamo svet okoli sebe, v sebi začutimo občutek, da je z nami nekaj narobe.. Da smo preveč občutljive, prehitro reagiramo, smo preveč prizadete, jemljemo stvari preveč osebno, da smo preveč ...

Kaj pa, če ta naša preobčutljivost ni napaka — kaj če je starodavna človeška lastnost, ki je vtkana v samo preživetje naše vrste?

Občutljivost kot evolucijska modrost

 

Možgani, občutljivi na majhne spremembe v notranjem ali zunanjem okolju, izostreni čuti, globoka čustvena inteligenca — te lastnosti niso zgolj naključne ali celo naša napaka. Imajo namreč pomemben pomen v evoluciji, prilagodljivosti in preživetju naše vrste.

Ljudje, ki so bolje zaznavali okolje oz. so bili občutljivi na subtilne okoljske in družbene spremembe ter so se bili zmožni hitro odzivati na potrebe drugih, so namreč igrali ključno vlogo pri preživetju človeške vrste:

• Opazili so subtilne spremembe v vremenu, virih hrane ali nevarnosti.

• Lahko so zaznavali bolezni ali čustveno stisko pri otrocih, starejših in partnerjih.

• Bili so ključni pri zgodnjem opozarjanju na nevarnosti v človeških skupnostih.

Introverti — tisti, ki opazujejo, globoko predelujejo in reagirajo premišljeno, ne impulzivno — so to modrost še okrepili. V družbenih skupinah so ekstroverti lahko delovali pogumno, medtem ko so introverti pogosto opazovali vzorce, tveganja in priložnosti, ki so bile drugim nevidne.

Zato povečana občutljivost na zvoke, svetlobo in družbene nianse — ki jo zdaj pogosto smatramo kot preobčutljivost — ni bila vedno ovira. Bila je tudi preživetvena inteligenca.

Nevrobiologija preobčutljivosti in hormonske spremembe

Miloška Venera (oz. Afrodita, Aphroditi tis Milou), Grčija, 130 - 100 pr. n. št.

Ženske, občutljive na majhne spremembe v okolju, imamo možgane, ki so zelo odzivni na hormonske spremembe, spremembe nevrotransmiterjev (signalne molekule živčnega sistema) in okoljske signale. Spremembe v nivojih estrogena in progesterona med perimenopavzo vplivajo na poti nevrotransmitorjev v možganih, kot so GABA, serotonin in glutamat, zaradi česar so naši možgani bolj reaktivni, kar občutimo v naših telesih.  Ta občutljivost povečuje zavedanje — o nevarnosti, priložnosti in niansah — hkrati pa se hormonske spremembe odražajo tudi v našem nihanju razpoloženja, pojavu glavobolov ali migren, motnjah spanja, idr.  

Modrost ostre percepcije skozi zgodovino

Ženske z ostro percepcijo so bile v preteklosti pogosto varuhinje, zdravilke in prerokinje. Od šamanov in svečenic v starodavnih civilizacijah do varuhov ustnih tradicij, zeliščne medicine in svetih obredov je njihova odzivnost oblikovala skupnosti in ohranjala znanje.

• Šamani in svečenice so se pogosto zanašali na svojo povečano občutljivost za interpretacijo znamenj, poslušanje subtilnih okoljskih namigov in ohranjanje družbene povezanosti.

• Visoka občutljivost je omogočila razvoj zgodnje medicine in strategije preživetja, zlasti v časih pomanjkanja ali nevarnosti.

Skozi zgodovino so patriarhalne strukture pogosto zatirale ali razvrednotile žensko zaznavno moč, globoko občutljivost pa označevale kot šibkost ali iracionalnost. Kljub temu je ta lastnost vztrajala, ker je bila bistvena za kolektivno preživetje (če ne bi bila koristna za preživetja, ampak zgolj škodljiva za posameznike sicer bi se skozi evolucijo najverjetneje izgubila).

Cena starodavne prednosti preobčutljivosti v sodobnem svetu

Danes, v svetu stalne notranje in zunanje stimulacije, so možgani, občutljivi na majhne spremembe, pogosto preobremenjeni:

• Kronični stres, tesnoba in senzorična preobremenjenost

• Migrene in moten spanec

• Čustvena izčrpanost

To niso napake; to so posledice živčnega sistema, zasnovanega za budnost v naravnem okolju, ki se zdaj spopada z mestno preobremenjenostjo, konstantnim stresom in številnim družbenim pritiskom in pričakovanjem, kaj in kdo naj bi bila ženska. In ti so večinoma povsem v nasprotju z vlogo ženske v prvotnih človeških družbah.

Hormonski prehodi: Izpostavljenost našega živčnega sistema

Puberteta, nosečnost, poporodno obdobje in perimenopavza razkrivajo te značilnosti. Hormonska nihanja še povečajo občutljivost, ki je nekoč varovala skupnosti. Kar je bilo nekoč subtilno darilo skupnosti, je sedaj postalo naša »slabost«, za katero ne najdemo »rešitve« in nas pogosto preplavlja.

Perimenopavza s svojim izrazitim in nepredvidljivim nihanjem hormonov lahko razkriva našo ranljivost kot globoko modrost. Če si le to le dovolimo.

Spoštovanje naše »preobčutljivosti«

Z ženskami, ki smo pogosto označene za »preobčutljive«, ni nič »narobe«.  Naša preobčutljivost je:

• Sistem zgodnjega opozarjanja nevarnosti zase in za druge (ne nujno fizične)

• Prevajalec kompleksnosti

• Varuh čustvene, socialne in okoljske inteligence

• Navigator v času negotovosti in kaosa

Namesto da bi poskušale otopiti našo odzivnost, jo poskušajmo spoštovati. Strukturiran počitek, postavljanje zdravih meja okolici ter upoštevanje naših senzoričnih  in čustvenih potreb nam omogočajo, da naša notranja, starodavna telesna inteligenca in modrost zaživita v polnosti.

Zaključna misel

Preživetje naše vrste skozi evolucijo je temeljilo na odzivnosti, uglašenosti in zaznavnosti. Ženske, ki globoko opazijo, intenzivno čutijo in premišljeno reagirajo, so skupnosti lahko pomagale skozi obdobje lakot, nevarnosti in bolezni – in ta vloga je bila nekoč spoštovana in čaščena.

Tvoja povečana občutljivost, introvertiranost in čustvena inteligenca niso vedno slabosti. Lahko so odmev inteligence preživetja, ki čakajo, da Tebe — in morda tudi širšo skupnost svet — vodijo z jasnostjo, skrbnostjo in globoko modrostjo.

Opomba: Besedilo združuje znanstvene ugotovitve o senzitivnosti, nevroloških in hormonskih spremembah z osebnimi izkušnjami in interpretacijami. Namenjeno je poljudni refleksiji in razumevanju žensk skozi zgodovino in sodobnost, ne kot klinična ali akademska trditev.