Perimenopavza in slovo od mladosti – dobrodošlica življenju, ki je bolj Tvoje

Perimenopavza kot slovo od mladosti – in dobrodošlica življenju, ki je bolj tvoje

Tri obdobja ženske (The Three Ages of Woman), Gustav Klimt, 1905

Veliko žensk v obdobju perimenopavze doživlja globok, pogosto neizrečen občutek slovesa.

Slovo od mladosti.

Slovo od telesa, kakršno so poznale.

Slovo od prejšnjega ritma življenja, od določenih vlog, od stare identitete.

To slovo je lahko tiho in nežno ali burno in boleče. Lahko je zavestno, sprejeto, ali pa potlačeno in nerazumljeno.

A skoraj vedno se v ozadju pojavi isto vprašanje:

“Kdo sploh sem sedaj?”

To vprašanje ni šibkost – je povabilo. Povabilo k ponovnemu srečanju s seboj.

Spremembe, ki niso le hormonske

Perimenopavza niso zgolj hormonske spremembe. Je celosten življenjski prehod, ki se dotakne telesa, psihe, odnosov in notranjega doživljanja sebe.

Ženska lahko doživlja:

• spremembe razpoloženja in večjo čustveno nihajnost,

• valove občutljivosti, ki jih prej ni poznala,

• telesne spremembe in nove telesne signale,

• upad energije ali drugačen ritem regeneracije,

• nov, pogosto bolj neposreden odnos do staranja,

• pretrese v partnerstvu, družinskih in poklicnih vlogah.

Ni čudno, da se ob tem pojavi občutek izgube.

Toda to ni izguba vrednosti.

To je izguba stare kože – kože, ki je morda dolgo služila preživetju, prilagajanju in ugajanju.

Slovo od mladosti kot slovo od verzije sebe, ki je pogosto živela za druge

V mladosti in srednjih letih ženska pogosto živi znotraj številnih zunanjih in notranjih pričakovanj:

• pričakovanj družine in okolice,

• družbenih norm o tem, kakšna naj bo,

• perfekcionizma in samokritičnosti,

• vlog skrbnice, partnerke, matere, »tiste, ki vse zdrži«.

Perimenopavza pa tiho, a odločno spregovori:

»To, kar si bila, ni narobe. A tvoja duša si želi več.«

Slovo od mladosti je zato pogosto tudi:

• slovo od ugajanja,

• slovo od primerjanja z drugimi,

• slovo od notranje kritičarke,

• slovo od kronične preobremenjenosti,

• slovo od idealov, ki v resnici nikoli niso bili tvoji.

  
  

Ko se to zgodi, nastane praznina.

In prav v tej praznini se lahko rodi nekaj novega – če si dovolimo, da je ne zapolnimo prehitro.

Večna ženska (The Eternal Feminine), Paul Cézanne, 1877

Čustveni proces slovesa

Slovo ni enkratno dejanje. Je proces – psihološki, telesni in tudi duhovni.

V njem se lahko izmenjujejo zelo različna čustva:

• nostalgija za tem, kar je bilo,

• nelagodje ob neznanem,

• žalost in žalovanje,

• ponos nad prehojeno potjo,

• upor proti spremembam,

• hkrati pa tudi tiha želja po novem.

V varnem prostoru coachinga ali terapevtske podpore se to »pravo slovo« pogosto zgodi skozi:

• normalizacijo čustev (nič ni narobe z menoj),

• somatsko opazovanje in regulacijo živčnega sistema,

• učenje postavljanja jasnih, zdravih mej,

• rekonstrukcijo identitete – kdo sem onkraj vlog,

• simbolne ali notranje obrede prehoda,

• ustvarjanje nove vizije ženskosti v drugi polovici življenja.

Somatski vidik: telo kot kompas v prehodu

Ko stara identiteta razpada, se telo pogosto oglasi glasneje kot um.

Nevroznanost kaže, da v obdobjih prehoda, ko se občutek sebe preoblikuje, živčni sistem išče občutek varnosti predvsem skozi telo.

Zato so somatske prakse ključen del podpore v perimenopavzi )somatske vaje najdeš tudi v mojem pdf Vodiču):

• osrediščanje – povezava z medenico, trebuhom in srcem

• nežen samodotik – dotik rok na prsih ali trebuhu, ki prinaša sočutje,

• prizemljevanje – zavesten stik s tlemi in telesno prisotnostjo,

• titracija – majhni, nežni koraki skozi intenzivne občutke.

Telo ve, kako iti naprej.

Um se uči zaupati.

 

Slovo od mladosti ni izguba – je transformacija

Ko ženska zares sprejme, da je obdobje mladosti zaključeno, se ne zapre – odpre se.

Odpre se prostoru, kjer ni več potrebe po dokazovanju in izčrpavanju.

V tem prostoru se lahko pojavi:

• večja notranja integriteta,

• globlja, tišja moč,

• brezkompromisna avtentičnost,

• jasne meje brez občutka krivde,

• nova oblika vitalnosti,

• bolj zavestna in globlja seksualnost,

• svoboda, ki je pri dvajsetih še ni bilo mogoče živeti.     

To je nova ženskost.

Ne dekliška. Ne zgolj materinska.

Ampak zrela, prizemljena, jasna, svobodna in magnetna.

Perimenopavza je most.

Slovo od mladosti ne pomeni konca lepote ali življenjske energije.

Pomeni, da se lepota premakne iz zunanjosti v notranjo moč.

In to je transformacija, ki jo je vredno živeti – in voditi – zavestno.

Perimenopavza: Slovo od mladosti in pozdrav Tvoji notranji moči.

Perimenopavza ni konec sveta.

Je kot pospravljanje stare garderobe: nekaj je potrebno odstraniti in zavreči, da lahko naredimo prostor za novo. Za svojo resnično moč.

Rojstvo Venere (The Birth of Venus), Sandro Botticelli, 1486