HRT (HNZ) - hormonsko nadomestno zdravljenje): resnice, zmote in kako izbrati, kaj je prav Zate

Ženska s pahljačo (Woman with a Fan), Amedeo Modigliani, 1919

Če obstaja ena tema, ki v ženskih krogih hitro sproži močna mnenja, čustva in osebne zgodbe, je to gotovo HRT (hormone replacement therapy) – hormonsko nadomestno zdravljenje (slovensko HNZ).

Ene ženske pravijo:

»HRT mi je dobesedno vrnil življenje.«

Druge odgovorijo:

»Ne, hvala, ne želim vnašati kemije v telo. Svoje telo želim podpreti drugače.«

In resnica je ta:

obe skupini imata lahko prav.

Odločitev za HRT ni ideološka, ni moralna in ni univerzalna.

Je osebna, individualna in odvisna od številnih dejavnikov – telesnih, psiholoških, življenjskih in kulturoloških.

Ta blog ni tu, da bi vas prepričeval v eno ali drugo smer.

Njegov namen je, da vam ponudi informacije, kontekst in mir, da se lahko odločiš sama – brez strahu, brez sramu, brez pritiska in brez občutka, da “delaš nekaj narobe”. Tega imamo dovolj že na drugih področjih naših življenj, ni res?

Kaj sploh je HRT?

HRT pomeni nadomeščanje hormonov, ki v perimenopavzi in menopavzi naravno začnejo upadati – predvsem estrogena in progesterona (včasih tudi testosterona).

Najpogosteje se HRT uporablja za lajšanje:

·      vročinskih oblivov,

·      nočnega potenja,

·      nespečnosti,

·      nihanj razpoloženja,

·      vaginalne suhosti in bolečin pri spolnosti,

·      zmanjšane kostne gostote (osteoporoza),

·      splošnega upada energije in kakovosti življenja.

Raziskave kažejo, da lahko HRT pri ustrezno izbranih ženskah znatno izboljša počutje in zmanjša tveganje za osteoporozo.

Hkrati pa velja poudariti:

HRT ni čarobna rešitev in ni primerna za vsako žensko.

Kaj pravijo znanstvene raziskave – kratek povzetek

Kdaj je HRT praviloma najvarnejša in najučinkovitejša?

Najboljše razmerje med koristmi in tveganji ima HRT pri ženskah, ki jo začnejo:

·      v prvih 10 letih po menopavzi

·      ali pred 60. letom starosti

To se pogosto imenuje tudi “časovno okno priložnosti”.

Dama s pahljačo (Dame mit Fächer), Gustav Klimt, 1917

 

Vse oblike HRT niso enake

Pomembno je vedeti, da HRT ni ena sama terapija. Obstajajo različne oblike:

• Transdermalni estrogen (obliži, geli) - prehaja neposredno skozi kožo v krvni obtok in pri tem obide jetra, zato manj vpliva na strjevanje krvi in ima praviloma nižje tveganje za krvne strdke v primerjavi s peroralnimi oblikami. Zaradi tega je pogosto prva izbira pri ženskah v perimenopavzi, zlasti ob dodatnih dejavnikih tveganja ali občutljivejšem živčnem sistemu.

  
  

• Peroralni estrogen (tablete) - se presnavlja preko jeter, kar lahko nekoliko poveča tveganje za krvne strdke pri določenih ženskah.

  Prednosti pa so: dolgoletna uporaba in dobra raziskanost, enostavno jemanje, pogosto ugoden vpliv na vročinske oblive in razpoloženje ter pri nekaterih ženskah tudi pozitiven učinek na holesterolni profil.

  
  

• Lokalni vaginalni estrogen - deluje izključno lokalno in se v sistemski krvni obtok absorbira le v minimalnih količinah.Zaradi tega velja za eno najvarnejših oblik hormonske terapije in je pogosto primeren tudi za ženske, ki se ne odločijo za sistemski HRT ali ga iz zdravstvenih razlogov ne smejo uporabljati.Učinkovito lajša vaginalno suhost, pekoč občutek, ponavljajoča se vnetja in bolečine pri spolnosti ter pomembno izboljša kakovost intimnega življenja.

• Progesteron ali progestagen* - je nujen, če ima ženska še maternico – ščiti maternično sluznico. Včasih se predpiše ženskam, pri katerih estrogen še ni izrazito upadel, simptomi pa so kljub temu močni. predvsem v zgodnji perimenopavzi, ko estrogen pogosto ni nizek, ampak niha (lahko je celo relativno visok), progesteron pa začne upadati prej.

Posledica je t. i. relativna estrogenska dominanca, ki lahko povzroča:

• tesnobo,

• nespečnost,

• razdražljivost,

• PMS-podobne simptome,

• občutek notranjega nemira,

• močne menstruacije.

V teh primerih lahko dodajanje progesterona brez estrogena prinese olajšanje.

* Čeprav se izraza pogosto uporabljata izmenično, progesteron in progestagen nista isto. Več o razlikah na koncu bloga

• Kombinirane oblike estrogena in progestagena

Če ima ženska še maternico, je običajno potreben kombiniran režim, ki vključuje estrogen + progestagen, da se zmanjša tveganje za raka maternične sluznice.

• Testosteron - nekatere ženske imajo znižano raven testosterona, kar lahko vpliva na:

  • libido in spolno željo,

  • energijo,

  • mišično maso.

V praksi se včasih testosteron predpiše kot gel ali dodatek ob HRT-ju, predvsem po menopavzi ali kadar HRT sam ne lajša nizke spolne želje.

Kdaj je potrebna posebna previdnost pri HRT?

HRT vedno zahteva individualno presojo, še posebej ob:

·      osebni ali močni družinski anamnezi raka dojk,

·      preteklih krvnih strdkih,

·      hormonsko odvisnih tumorjih,

·      določenih kroničnih boleznih.

Zato velja zlato pravilo:

manj panike, manj googlanja, več pogovora z izkušenim in razumevajočim zdravnikom oz. ginekologom.

Najpogostejši miti o HRT

Mit št. 1.: HRT povzroča raka

Resnica:

Tveganje je odvisno od vrste HRT, trajanja uporabe, starosti ob začetku, genetike in življenjskega sloga.

Sodobne oblike HRT pri ustrezno izbranih ženskah kažejo zelo nizka absolutna tveganja za nastanek raka, hkrati pa HRT ne povečuje splošne smrtnosti, kar je pomemben in pogosto spregledan podatek.

Mit št. 2.: Ko enkrat začneš z jemanjem HRT, postaneš odvisna

Resnica:

HRT ni zasvojljiva.

Nekatere ženske jo želijo nadaljevati, ker se z njo počutijo bistveno bolje. Ob prekinitvi se lahko simptomi začasno vrnejo – ali pa tudi ne.

Mit št. 3: Če ne jemljem HRT, bom morala trpeti

Resnica:

Veliko žensk prehod skozi perimenopavzo in menopavzo dobro obvladuje brez HRT – s podporo živčnega sistema, prehrano, spanjem, psihološkimi in somatskimi pristopi.

To je povsem legitimna izbira.

Če ne želiš jemati hormonov, je smiselno poiskati strokovnjaka, ki bo to spoštoval in te podpiral v drugih smereh.

Zakaj se HRT nekaterim ženskam izjemno obnese – drugim pa ne

 

Ženske, ki o HRT govorijo kot o HRT kot o »rešitvi življenja«, pogosto doživljajo:

·      zelo močne vročinske oblive,

·      izrazita nihanja razpoloženja,

·      kronično nespečnost,

·      velik padec kakovosti življenja.

Zanje je HRT lahko “olajšanje, ki omogoči normalno delovanje”.

Ženske, ki HRT zavračajo, pogosto čutijo:

·      željo po naravnem prehodu,

·      zaupanje v telesno inteligenco,

·      potrebo po notranji in psihološki transformaciji,

·      strah pred stranskimi učinki,

·      ali pa preprosto nimajo močnih simptomov.

Obe skupini sta v redu.

Ni “bolj pravilne” poti.

Ležeča dama s pahljačo (A reclining lady with a fan), Eleuterio Pagliani (1826-1903)

Holistični pogled: kaj potrebuje tvoje telo – in kaj tvoja notranjost

Znanost nam lahko da podatke.

Tvoj notranji občutek pa Ti lahko pove, kaj je v tem trenutku prav Zate.

Vprašanja za razmislek:

·      Ali simptomi močno vplivajo na moje življenje?

·      Ali potrebujem medicinsko podporo?

·      Kakšen odnos imam do hormonov – in zakaj?

·      Čutim, da moje telo potrebuje stabilnost ali transformacijo?

·      Ali si želim kombinacijo znanosti in naravnih pristopov?

Ženske nismo samo hormoni.

Smo telo, živčni sistem, čustva, zgodovina, intuicija in notranja modrost.

Je HRT prava izbira Zate?

HRT je lahko dobra izbira zate, če:

·      so tvoji simptomi močni,

·      vplivajo na tvojo kakovost življenja,

·      si v ustreznem starostnem obdobju,

·      nimaš večjih kontraindikacij,

·      želiš medicinsko podporo.

HRT morda ni prava izbira, če:

·      imaš zdravstvene omejitve,

·      si izrazito proti hormonskim terapijam,

·      želiš povsem naraven pristop,

·      simptomi niso izraziti.

Kakor koli se odločiš, vedno je smiselna podpora (samostojno ali kot dopolnilo):

·      somatske in regulacijske prakse,

·      stabilizacija živčnega sistema,

·      prehrana za hormonsko ravnovesje,

·      kakovosten spanec,

·      psihološka in čustvena podpora,

·      zelišča (ob strokovnem vodstvu),

·      ženski krogi in skupnost.

Za konec

Ne glede na to, ali se odločiš za HRT ali ne:

nisi bolj ali manj “naravna”, pogumna ali prav.

Si ženska v prehodu.

In ta prehod je več kot hormoni.

Je zgodba o poslušanju sebe, o svobodi izbire in o spoštovanju lastne poti.

In to je že samo po sebi – MOČ.

* Progesteron vs. progestagen: v čem je razlika?

Čeprav se izraza pogosto uporabljata izmenično, progesteron in progestagen nista isto.

Progesteron

Progesteron je naravni hormon, ki ga telo proizvaja samo (v jajčnikih, kasneje delno tudi v nadledvičnih žlezah).

V HRT se uporablja predvsem mikroniziran progesteron, ki je strukturno enak telesnemu progesteronu (bioidentičen).

Značilnosti progesterona:

• bolj ugoden vpliv na spanje in živčni sistem,

• manjši vpliv na razpoloženje (manj tesnobe, razdražljivosti),

• običajno boljši kardiovaskularni in presnovni profil,

• ščiti maternično sluznico pri sočasnem jemanju estrogena.

Progestagen

Progestageni so sintetične snovi, ki posnemajo nekatere učinke progesterona, vendar niso strukturno enaki naravnemu hormonu.

Uporabljajo se:

• v nekaterih oblikah HRT,

• v kontracepciji,

• v intrauterinih sistemih (npr. Mirena).

Značilnosti progestagenov:

• učinkovito ščitijo maternico,

• imajo različen učinek na razpoloženje (odvisno od vrste),

• pri nekaterih ženskah lahko povzročijo:

  • več razdražljivosti,

  • nihanja razpoloženja,

  • občutek “ne-svojega telesa”.

Pomembno: niso vsi progestageni enaki – imajo različne profile in neželene učinke.

Zakaj je ta razlika pomembna za ženske v perimenopavzi?

V perimenopavzi je živčni sistem pogosto bolj občutljiv.

Zato nekatere ženske:

• bolje prenašajo progesteron,

• slabše prenašajo določene progestagene.

To ne pomeni, da so progestageni “slabi”, temveč da je odziv individualen.

Kdaj se uporablja progesteron in kdaj progestagen?

Progesteron se pogosto uporablja:

• pri ženskah, ki so občutljive na razpoloženjske spremembe,

• pri težavah s spanjem,

• v zgodnji perimenopavzi,

• v kombinaciji s transdermalnim estrogenom.

Progestagen se pogosto uporablja:

• v kombiniranih tabletah,

• v intrauterini zaščiti maternice,

• kadar je potreben zelo zanesljiv zaščitni učinek na sluznico.